Mednarodno razvojno sodelovanje

Bilateralna razvojna pomoč Republike Slovenije, ki jo izvaja CMSR

Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) izvaja del bilateralnega mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije.

Izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja CMSR temelji na Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, ki opredeljuje načine izvajanja uradne razvojne pomoči v skladu z mednarodno usklajenimi standardi in pravili OECD. Dodatno pravno podlago za izvajanje uradne razvojne pomoči predstavlja tudi Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, ki določa geografske in tematske prioritete razvojnega sodelovanja. Z namenom formaliziranja postopkov izvajanja uradne razvojne pomoči je CMSR sprejel Pravilnik Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj za izvajanje uradne razvojne pomoči.

CMSR že več kot 50 let prispeva k spodbujanju sodelovanja slovenskega gospodarstva s tujino in ima uveljavljeno blagovno znamko v deželah v razvoju. Hkrati razpolaga z desetletnimi izkušnjami operativno tehničnega izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja. V CMSR imata Vlada RS in SID Banka − Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana vsaka polovico upravljavskih pravic. S povezovanjem CMSR in Skupine SID Banka je CMSR glede na ustanoviteljsko razmerje še vedno pod ustreznim nadzorom Vlade RS. Tako so ustvarjeni sinergijski učinki, ki omogočajo, da bilateralno razvojno pomoč Republike Slovenije, ki jo tehnično-operativno izvaja CMSR, s svojimi finančnimi instrumenti podpira tudi slovenska razvojna banka. Posredno se s tem povečuje konkurenčna sposobnost slovenskih podjetij, ki izvajajo projekte v deželah v razvoju, in izenačuje njihov položaj v primerjavi s konkurenti, ki že imajo to podporo matičnih držav.

CMSR je usposobljen za implementacijo vseh oblik izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja. Republika Slovenija prek CMSR na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju programa CMSR za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja med CMSR in ministrstvi (pristojnimi za finance, zunanje zadeve, okolje in gospodarstvo) subvencionira infrastrukturne in druge razvojne projekte v partnerskih državah. CMSR zagotavlja vključevanje slovenskega gospodarstva v razvojno sodelovanje, kar je pomemben element bilateralnega razvojnega sodelovanja. Republika Slovenija kot razvita država donatorka s sofinanciranjem izbranih razvojnih projektov preko CMSR izpolnjuje dane mednarodne zaveze, hkrati pa pridobiva mednarodni ugled in zunanjepolitični kapital.

Delovanje CMSR in SID banke predstavlja nujno potreben sistem storitev, ki omogočajo, da lahko Slovenija v okvirih razvojne pomoči pomaga partnerskim državam pri financiranju razvojnih projektov in neposredno prispeva k napredku partnerske države, hkrati pa omogoči nastop slovenskega gospodarstva na teh trgih. Vlada Slovenije prek CMSR sofinancira razvojne projekte v obliki donacije ali subvencije obrestne mere. CMSR razvojni projekt vključi v vsakoletni Program CMSR izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja na podlagi predloga za donacijo, ki ga prejemnik donacije (javni subjekt v partnerski državi uradne razvojne pomoči − URP) naslovi na CMSR. Predlog mora biti pripravljen v skladu z Navodili za pripravo predloga donacije Republike Slovenije za investicijske projekte uradne razvojne pomoči (nova navodila so v pripravi).

CMSR skladno s svojimi bogatimi izkušnjami delovanja v mednarodnem razvojnem sodelovanju pripravlja strokovna in profesionalna poročila o projektih, letna poročila in monitoring (spremljanje in nadzor) projektov. CMSR informacije, ki so potrebne za študijo izvedljivosti in realnosti, zahteva že v projektni dokumentaciji. Na podlagi prejetih informacij CMSR z lastnimi kadri ali s pomočjo zunanjih sodelavcev opravi potrebne analize izvedljivosti, ki so predpogoj za odobritev projekta.

CMSR je institucija, ki Vladi RS in vsem ministrstvom kot potencialnim financerjem ponuja rešitev problema načrtovanja in izvajanja uradne razvojne pomoči. CMSR lahko procesira in uspešno alocira več sredstev, kot jih je ob restriktivni proračunski politiki sposobna zagotoviti RS, in najmanj toliko, kot bi jih bilo treba zagotoviti v skladu z mednarodnimi zavezami. To pomeni, da je CMSR partner vsem vladnim strukturam, ki se želijo vključiti v mednarodno razvojno sodelovanje, in je zato povezovalni dejavnik slovenskega razvojnega sodelovanja.

CMSR predlagane projekte uradne razvojne pomoči za sofinanciranje s strani Republike Slovenije ocenjuje z vidika kakovosti vsebinske zasnove projekta, skladnosti z načeli trajnostnega razvoja in izdelane finančne konstrukcije.

Merilo »Usklajenost projekta s potrebami partnerske države oz. lokalne skupnosti ter aktivnostmi drugih donatorjev na terenu«
CMSR s tem merilom presoja usklajenost projekta s potrebami partnerske države oz. lokalne skupnosti, pri čemer ocenjuje vpliv projekta na izboljšanje kakovosti življenja in blaginjo, ustvarjanje novih in kakovostnih delovnih mest, pospeševanje gospodarske rasti in povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, več in čez-sektorske učinke, pomen projekta za hitrejši celosten razvoj območja oziroma regije, spodbujanje razvoja dobrega upravljanja in izgradnjo institucij ter usklajenost z aktivnostmi drugih donatorjev v partnerski državi.

Merilo »Ustreznost projekta«
S tem merilom se ocenjuje ustreznost in utemeljenost ciljev, ki morajo biti opredeljeni s kazalniki in zanje priloženimi viri informacij. Projekt mora biti nujen z vidika partnerske države, pričakovane koristi v določenih ciljnih skupinah pa jasno opredeljene. Cilji morajo biti v skladu z razvojno politiko in prioritetami partnerske države ter identificiranimi ciljnimi skupinami. Presoja se konkretnost in jasnost rezultatov, ki morajo biti nujno potrebni in realno dosegljivi ter podprti s kazalniki, in sicer za izhodiščne in končne vrednosti. Projekt mora imeti tudi smiselno načrtovane aktivnosti za doseganje načrtovanih rezultatov ter opredeljen časovni razpored izvajanja nalog.

Merilo »Izvedljivost projekta«
Pri izvedljivosti projekta se presoja, ali je cilje projekta mogoče učinkovito doseči. Ocenjuje se prejemnikovo zmožnost zagotoviti finančna sredstva za projekt, s katerimi bi bila finančna konstrukcija pokrita v celoti. Presoja se, ali ima prejemnik donacije na voljo zadostne vire za izvedbo projekta (človeški, naravni, energetski viri …). Pomemben del projektnega predloga so identificirana tveganja projekta (notranje in zunanje nevarnosti za realizacijo projekta) in predvidene rešitve v izogib tveganj ali zmanjševanje njihovih morebitnih posledic.

Merilo »Prenos tehnologij«
Pri projektih je zaželeno, da vključujejo inovativne rešitve, nove tehnologije in nova znanja, s katerimi projekt omogoča ustvarjanje nove dodane vrednosti v partnerski državi, zato se s tem merilom presoja, v kolikšni meri predlagani projekti vključujejo tovrstne vidike. Vključeno mora biti tudi usposabljanje za uporabo tehnologije ter vpliv prenosa novih tehnologij na povečanje gospodarske rasti v partnerski državi, saj je z razvojnega vidika pomembno, da država uporablja sodobne tehnologije in inovacije.

Merilo »Upravljanje projekta«
Za uspešno dokončanje projekta je izjemnega pomena, da so izvajalci ter morebitni podizvajalci ustrezno usposobljeni (t.j. da razpolagajo s potrebnim kadrom, znanji, tehnologijo, izkušnjami …). K iskanju potencialnih izvajalcev investitor običajno pristopi, ko ima zagotovljena finančna sredstva za izvedbo projekta, zato to merilo uporabljamo za presojo minimalnih referenc, ki jih morajo izpolnjevati potencialni izvajalci.

Skladnost projekta z načeli trajnostnega razvoja
CMSR projekte presoja tudi z vidika njihove skladnosti z načeli trajnostnega razvoja, pri čemer ocenjuje njihov vpliv na ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih danosti območja, zmanjševanje porabe energije, povečevanje uporabe obnovljivih virov energije oz. zmanjševanje porabe fosilnih virov energije, zmanjševanje onesnaževanja okolja (vključno z emisijami) in količine odpadkov.

Pri presoji projektov z načeli trajnostnega razvoja ocenjuje njihovo finančno vzdržnost po zagonu projekta oz. ustreznost poslovnega modela glede na potreben obseg potrebnih prihodkov, da bi projekt lahko služil svojemu namenu v srednjeročnem obdobju, kakor tudi ustrezno upravljavsko strukturo za njegovo trajnostno upravljanje.

Projekti morajo v čim večjem delu izpolnjevati vidike družbene trajnosti v smislu omogočanja izboljšanja življenjskih pogojev, kot so povečanje zaposlenosti, znižanje stopnje revščine, izboljšanje človekovih pravic, zagotavljanje enakih možnosti, znižanje stopnje kriminala ter izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti bivalnih kapacitet, izboljšanje dostopa do zdravstva ali izobraževanja ter prispevek k izboljšanju življenjskih pogojev za ženske, otroke ali marginalizirane skupine.

Finančni načrt projekta
Eno od bistvenih meril presoje ustreznosti projekta predstavlja kakovostno pripravljen finančni načrt projekta z opredelitvijo finančne konstrukcije, investicijskih izdatkov, kakovosti in tehničnih ter trajnostnih lastnosti blaga in storitev, ki bi bili uporabljeni pri izvedbi projekta. Projekt mora imeti navedene tudi vire financiranja (lastna sredstva, donatorska sredstva, krediti ipd.).